Prva zelena luč za resolucijo Romane Tomc. Matjaž Nemec oster: SDS zlorabila EP

Predlog resolucije, ki je bil danes potrjen s 17 glasovi za, enim proti in brez vzdržanih, so v odboru za peticije pripravili v skladu z odločitvijo na januarski seji odbora. Poslanci S&D, Zelenih in liberalcev (Renew) so današnje glasovanje obstruirali.

Resolucija poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer med drugim izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč ter spoštovanje zgodovinskega spomina.

Poziva slovenske oblasti, naj še naprej preiskujejo prikrita grobišča, poziva k celovitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb ter izraža mnenje, da bi se morali z državnim dnem spomina v Sloveniji spomniti na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov, tudi komunizma.

Poudarja še, da bi bilo treba obsoditi vse totalitarne režime in da se njihovi simboli ne bi smeli poveličevati, žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja jugoslovanske komunistične oblasti v Sloveniji pa pokopati na ustrezen in dostojen način.

Peticijo in sedaj resolucijo, pod katero se je prvi podpisal zgodovinar Mitja Ferenc, so v Evropski parlament vložili predlani, potem ko je vlada premierja Roberta Goloba ob nastopu mandata leta 2022 ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan je tik pred iztekom mandata razglasila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše.

Aktualna vlada je decembra lani v odzivu na peticijo zapisala, da se "zaveda pomena spomina na žrtve vseh vojn in z vojnami povezane žrtve". Po lastnih navedbah posveča posebno pozornost žrtvam pobojev po koncu druge svetovne vojne, vendar pa se glede določitve novega dneva spomina na vse žrtve vojn in povojnih pobojev zavzema za "strokovno premišljen predlog, ki bo dosegel širok družbeni konsenz".

Nemec: SDS je zlorabila EP za napad na slovensko vlado

Slovenski evroposlanec Matjaž Nemec (S&D/SD) v odzivu na današnjo potrditev v odboru zapisal, da je stranka SDS s tem zlorabila Evropski parlament za napad na slovensko vlado ter politizacijo in relativizacijo občutljivega zgodovinskega obdobja. "Evropski parlament mora biti institucija, ki temelji na spoštovanju dejstev, zgodovinskih resnic in dostojanstva, ne pa poligon za obračunavanje z domačimi političnimi nasprotniki," je zapisal.

Podobno so poudarili tudi v politični skupini Socialistov in demokratov (S&D) in v objavi na omrežju X sporočili, da zavračajo tovrstne toksične poskuse potvarjanja zgodovine, ki krepijo politično polarizacijo. Poslanci S&D, Zelenih in liberalcev (Renew) so zato obstruirali glasovanje.

Tomc je skupine S&D, Zeleni in Renew na omrežju X označila za "ponosne naslednike komunistov, ki tudi v Evropskem parlamentu opravičujejo komunistične poboje".

Evropska poslanca Marjan Šarec in Irena Joveva (oba Renew) sta medtem sporočila, da so glasovanje obstruirali, ker "niso želeli dati legitimitete popolnoma revizionističnemu besedilu".

Dodala sta, da so se v politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP) "pod očitnim pritiskom SDS odločili, da se ne bodo pogajali s preostalimi skupinami na zmerni sredini za zgodovinsko točno besedilo". Namesto tega so po njunih besedah izbrali revizionizem za poceni politične točke, in to skupaj z zavezniki iz skrajno desnih skupin iz Nemčije, Avstrije, Italije in Madžarske, kar je "glede na zgodovinsko temo resolucije svojevrstna ironija".

Skupina Renew je v izjavi prav tako obsodila potvarjanje dejstev v resoluciji in "zlorabo Evropskega parlamenta za poravnavo nacionalnih zgodovinskih obračunov".

Po današnji potrditvi na odboru za peticije bo o predlogu resolucije na julijskem plenarnem zasedanju glasoval še Evropski parlament.